Prvikrat do sedaj znanih listinah se vas Voklo imenuje od 11. decembra 1238. Kako so jo v starih časih imenovali po slovensko, nam ni znano. Najbrž pa ne drugače kot danes VOKU, VOKEV ali LOKEV.
Nastanek vasi je tesno povezan z Velesovskim gradom, ki je bil last Andeških grofov. Grad so uporabljali njihovi uslužbenci ali kamniški vitezi. Gospodarili so na zemlji med Velesovim, Kokro in Savo. Takrat je bila zemlja še vsa pokrita z gozdovi. Vitezi so hoteli čim več plodne zemlje, zato so zlasti ob potokih začeli krčiti gozdove ter jih spreminjali v polja. Tako so delali tudi ob šenčurskem potoku. Skoraj vsa naselja so nujno ob vodi, tako je nastalo tudi naselje Lokva po razširitvi potoka, kjer je ob sušnih dneh že od Lokve dalje proti pvani gmajni. Pri razširitvi potoka so nastale prve lesene bajte – hiše. Andeški grofje so vse tlačane z zemljo vred leta 1238 podarili velesovskemu samostanu. Le temu so tlačani oddajali desetino in nekaj dni dela vse do leta 1782, ko so tlačani prišli pod okrilje velesovskega samostana so bile baje le štiri hiše in ena opuščena. Nadaljnje naseljevanje se je širilo proti zahodu, kjer so nastajale večje kmetije, redili so živino posebno ovce in vse to v poletnem času pasli na vaški pvani gmajni. Ovce so dajale volno za oblačila, loj in meso. Za oblačila so sejali tudi lan. Obdelovali so veliko zemlje, a je le malo rodila, saj so slabo gnojili. Ljudje so zelo skromno živeli, jedli so ovsen in prosen kruh. Radi so uživali sir ker mleko ni šlo v promet. Razsvetljevali so z lojem in trskami. Delo na polju je bilo ročno. Vozili so največ z voli. Predli in tkali so mezlan za koce in deke. Pri boljših hišah, pa so pozneje že tkali surovo platno in tudi belo platno za perilo in posteljnino. Iz volne in kož pa so izdelovali tople kožuhe in hrbtni strani okrasili z lepimi ornamenti. To so nosili pozimi in ob raznih svečanostih.
Šenčurski potok, ki je pritekal v vas le ob deževnih dneh, so sredi vasi razširili v dve večji luži (lokvi), kjer so imeli vodo za napajanje živine in kuhanje. Ker potok ni bil stalen se vas ni širila vzdolž potoka, vendar pa je nastajala bolj kopičasta s širitvijo na zahod. V zvezi s potokom se v ljubljanskem muzeju nahaja pergament z napisom, da gornje vasi ne smejo s potokom namakati travnike. Levo in desno od potoka je pozneje nastajala vas s precej široko ulico. Ob njej so bile manjše luže za posamezne kmete in en vodnjak s stalno čisto vodo, katerega pa je uporabljalo le določeno število kmetov. Ta vodnjak je bil skozi več stoletij ograjen z lesenim opažem, ker pa so se fantje večkrat stepli z Vogljanci so slednji večkrat zmetali lesen opaž v vodnjak in tako so ga leta 1870, uporabniki vodnjaka opremili s kamnitim težkim oklepom in naslovom uporabnikov. Ta oklep pa so leta 1934 odstranili, vodnjak pa zasuli zaradi razširitve ceste. Oklep pa je kupil trgovec Vok iz Ljubljane in ga namestil pri svoji vili na Vikrčah pod Šmarno Goro, kot okras za svoj park.
DELJIVOST KMETIJ – GRUNTOV:
Po letu 1754 je veljal za cel grunt tisti, ki je imel osnovo vsaj dva funta in izplačeval vsaj 21 goldinarjev in 30 krajcarjev kontribucije. Za pol grunta je veljal tisti , ki je imel osnovo 1 – 2 funta ali davek do 10 goldinarjev. Za četrt grunta je veljalo zemljišče od katerega je bilo treba plačati med 5 in 10 goldinarjev. Posestvo z manjšo obdavčitvijo je veljalo za kajžo.
Gospodarski razlogi so bili za ohranitev velikih kmetij. Potrebe vojaških naborov so glede na to, da so bili kmečki gospodarji oproščeni vojaške službe, prevesili tehtnico na prvo plat.
Vsak nastanjeni posestnik je bil namreč oproščen vojaščine in odbor je pričakoval, da bodo kmetje odtegnili svoje sinove od vojaške službe s tem, da jim razdele kmetije in jim tako zagotove oprostitev.
V vasi Voklo so bile razdeljene sledeče kmetije:
- Pri Ves – z Kozlovim, odtod verjetno hišno ime Ves na vasi, Kozlov pa v mejah.
- Pri Ostank – z Bolčarjevim, polovičar ostane Ostank, Bolčar dela vse novo.
- Pri Šimnovc – Jeručom, ta kmetija je propadla, vrt je že davno Šimnov.
- Pri Pravharju na vasi – z Majdonom, kmetija je propadla vrt je Pravharjev.
- Pri Živovc – z Brankovim, tudi ta kmetija je propadla, vrt je Živov.
V letih 1908 – 1909 je deželni zbor Kranjske dal napeljati vodovod iz Kokre v Kranj, Šenčur, Voklo in Voglje. S tem so kmetje začeli opuščati svoje mlake in tudi večji dve luži, po katerih je vas dobila svoje ime LOKVA. Po drugi vojni, ko se je pričela splošna gradnja novih večjih sodobnih hlevov, gnojnih in gnojničnih jam, kleti in drugih gradenj, so s temi izkopi zasipali te mlake in luže, na njih pa leta 1960 nasadili park z drevesi, okrasnimi grmovnicami in drugim cvetjem. Prav tako so na vasi zasadili okrasne grmovnice mnogi, ki nekaj dajo na zgled kraja, ter lepoto stanovanjskih hiš.
Zaradi zasipavanja vaških mlak, posebno pa velike luže je nastal večji problem naraščanja meteornih voda po vrtovih vaščanov, ki mejijo na bivše mlake in lužo. Zato je bila Krajevna skupnost prisiljena na odvodnjavanje meteornih voda in izgradnjo kanalizacije, ki je delno že obstajala.
Na nekdanji veliki luži, ki so jo delno zasuli leta 1914, so na njenem mestu postavili večjo leseno lopo za shrambo strojev strojne zadruge, ki je bila ustanovljena nekaj let prej. Tega leta so bili kupljeni stroji za mlatenje žita in rezanje slame. Leta 1980 po ukinitvi stojne zadruge pa je bila lopa porušena. Na njenem mestu so zgradili novi gasilski dom s samopostrežno trgovino.
Prva cerkev je bila zgrajena okoli leta 1500, na novo zgrajeno cerkev v Voklem je leta 1862 prezidal kaplan Ivan Kopirnikar.
Voklo je leta 1874 dobilo novo šolo, saj so podrli staro mežnarijo poleg cerkve in zgradili šolo, s pomočjo vaščanov Voklega, Vogelj, Prebačevega in Hrastja. Šola je bila enorazrednica, prvi učitelj pa je bil Andrej Kmet, ki je poučeval štiri leta.
Šolo so leta 1905 dogradili, saj je bilo veliko število učencev in sicer od 100 do 122.
Leta 1939 je šola postala osemrazredna s petimi oddelki, upravitelj pa je bil Martin Kuharič, razen med vojno, ko so tu poučevale nemške učiteljice.
Po vojni je bila šola potrebna temeljite prenove, počakala je do leta 1972, ko so šoli dozidali še eno nadstropje, v pritličju pa so bili prostori za predšolsko varstvo. Zadnjikrat je bila šola obnovljena v letih 2003 in 2004. Danes obiskuje šolo v Voklem 75 učencev,to je prvi, drugi in tretji razred devetletke in 20 otrok obiskuje oddelek vrtca. V Trboje pa se vozi 51 učencev, ki obiskujejo četrti in peti razred devetletke.
Leta 1904 je bilo ustanovljeno prosvetno društvo »Slomšek« v Voklem.
Pobudnik ustanovitve prosvetnega društva v Voklem sta bila med drugimi gotovo Učitelja Anton Kos in Anton Mahkota.
Fantje in dekleta posebno pa dijaki in študentje iz vasi so se v zimskem času učili besedila ljudskih iger, ki so jih uprizarjali kar na podih posameznih kmetij.
Prosvetno društvo »Slomšek« je za svojo 35. letnico delovanja dobilo nov kulturni dom , ki je bil blagoslovljen na Jernejevo nedeljo, dne 27. avgusta 1935.
Kmalu za tem je prišla druga svetovna vojna in v kulturni dom se je preselila šola. Dom je bil med vojno dvakrat neuspešno miniran.
Po vojni se je prosvetno društvo »Slomšek« preimenovalo v kulturno društvo »F.S. Finžgar«, kasneje KUD Janko Kalan. Sam dom po letu 1945 ni imel pravega oskrbnika. V domu je delovala tudi kmetijska zadruga do leta 1968. mladina je prostore začela uporabljati tudi v Športne namene: namizni tenis in za mladinske plese. Jeseni leta 2006 so vaščani Voklega stari dotrajani kulturni dom podrli. Na istem mestu se bo v letošnjem letu začela graditi nova večnamenska dvorana za potrebe vasi Voklega, Vogelj, Prebačevega in Trboj. Končana naj bi bila v letu 2009 ob 70 letnici otvoritve prvega doma.
Nekaj zanimivosti iz vasi :
- Vodovod skozi vas je bil zgrajen v letu 1908.
- Elektrika je bila zgrajena v letu 1932.
- Telefon smo do zadruge dobili leta 1949, za vse ostale občane pa v letih 1977 in 1983.
- Kabelsko televizijo smo gradili z krajani Vogelj.
- Krajevna skupnost Voklo je do na novoustanovljenih občin delovala v okviru krajevne skupnosti Voklo, Prebačevo in Hrastje z sedežem v Hrastju. Predsedniki so se menjali na vsake štiri leta iz druge vasi. Zadnji skupen predsednik KS je bil žal prezgodaj pokojni Ciril Globočnik, ki je to dolžnost opravljal tudi v nanovo ustanovljeni občini Šenčur. Nasledil ga je Ludvik Ahčin ml. za njim je predsedoval 4. letni mandat Ciril Kozjek, Danes pa je na novo izvoljeni predsednik Marko Lončar.
- Danes ima krajevna skupnost Voklo 159 gospodinjstev oziroma 500 krajanov. V vasi je danes vse manj kmetij, manjši kmetje so kmetovanje opustili in oddali zemljo v najem. Kar nekaj pa je tudi uspešnih podjetnikov.
Po zgodovinskih virih in starejših ljudi je podatke zbral in zapisal Matija Čebulj.
Dokumente hrani krajevna skupnost Voklo.
Predelal in obnovil za spletno stran – Otmar Rahne.
